Sredi 50-tih let se je začelo Velenje naglo razvijati. Potreba po novim energetskih virih je prinesel razvoj Premogovnika. Međimurci, znani kot dobri gradbinci, zagotovo najbližji geografsko, so bili prvi, ki so s podjetjem Gradis Ljubljana, kasneje pa z domačim podjetjem Vegrad, gradili stanovanjske, industrijske in kulturne objekte v Velenju. Kasnejše obdobje je pritegnilo še ostale graditelje iz takratne skupne države Jugoslavije. Ne glede na bližino Međimurja, si je vsaki priden Međimurec gradil svoj dom v obliki samostojne »hiže« stanovanja ali doma za počitek.
Tako je v tem obdobju bilo zagotovo največje število Međimurcev, okoli 800. S prihodom ostalih družinskih članov in normalnega prirastka družin, se je to število povečalo. Međimurci, ki so zvesti družini, nimamo radi nekega širšega združevanja. Interes za to se je pokazal sredi osemdesetih, realiziran pa je leta 1997, z ustanovitvijo Kulturnega društva Međimurje Velenje. Posebna želja je bila združitev kajkavsko govorečih prebivalcev Velenja, ki imajo svoje korenine iz Međimurja, Zagorja, Podravine, kakor tudi prijateljev teh ljudi.
Vedno je bila želja vodstva društva - preko aktivnosti društva biti prepoznan najprej v lokalnem okolju, nato pa tudi širše. To društvo zagotovo uspeva, posebej pa, ko se bo vključila v delo in aktivnosti druga in tretja generacija Međimurcev. Aktivnost društva že 20 let to zagotavlja.
Napisal : Đurkanov